Strokovno terapevtska pomoč

Individualna terapija

Individualna terapija

Individualna terapija je namenjena posamezniku, ki se sooča z različnimi osebnimi težavami:

življenjske prelomnice (bolezni v družini, nesreče, izguba zaposlitve, itd.);
težave v partnerskem odnosu (odtujenost, nezvestoba, nerazumevanje, razveza, nestrinjanje pri vzgoji in starševstvu, itd.);
težave, vezane na odnos do sebe (nizka samopodoba, nezadovoljstvo, občutek osamljenosti, nerazumljenosti, itd.)
obravnava nasilja (psihično, fizično, spolno, ekonomsko, ...);
psihosomatika (telesna simptomatika, ki nima organskega vzroka; glavoboli, težave z želodcem, nespečnost, itd.);
razpoloženjske in tesnobne motnje (depresija, panični napadi, fobije, čustvena izgorelost, itd.).

Partnerska terapija

Zakonska ali partnerska terapija je namenjena zakoncema oz. partnerjema, ki čutita, da se jima je v odnosu ustavilo, da njun odnos ni več odnos sproščenosti, povezanosti, intimnosti in varnosti ter sta se v odnosu:

odtujila in ne vesta, kjer v odnosu sta (ne vesta, če bi še želela ostati);
razmišljata o prekinitvi odnosa;
je prisotno nerazumevanje ter medsebojni konflikti;
nezmožnost vzpostavitve intimnega razmerja;
strah pred navezavo;
stiske ob prehodu novega družinskega člana;
prevare v odnosu.

Družinska terapija

Družinska terapija je namenjena družinam, ki so se znašle v stiski:

konflikti/nerazumevanje/odtujenost v družini
stiske staršev, povezane z odraščanjem otrok in mladostnikov, kot so učna neuspešnost, agresivno vedenje otroka, psihosomatika otroka – nočno močenje postelje, nespečnost;
stiske ob razpadu družinske skupnosti, ...);

Igralna terapija

Smo v času, ko se tudi pri otrocih vse bolj kažejo stiske, ki jih sami ne zmorejo, ne znajo ali ne upajo ubesediti. Te stiske se pokažejo v obliki čustvenih, vedenjskih, učnih in celo zdravstvenih težav, kjer pa se velikokrat zgodi, da pediater ne ugotovi somatskega vzroka težav in v bistvu te težave kažejo samo na to, da se z otrokom nekaj dogaja. In ko so z otrokom take težave, je zelo pomembno vedeti, da otrok te težave ne povzroča namenoma, ampak na tak način samo sporoča, da mu ni ok, da se ne počuti dobro. Zato najprej potrebuje sočuten in varen stik ter občutek, da je viden, slišan in razumljen, vzporedno s tem pa je nujno potrebno tudi pogledati, kaj je vzrok vsemu temu.

V igralni terapiji terapevt skozi strukturirano igro, ki jo otrok izbere sam, uporablja tehnike:

risanja (barvice, flomastre, krede,…);
slike (projekcijske fotografije, igralne karte,…);
lutke (ročne, naprstne);
peskovnik in figurice (suhi peskovnik, mokri peskovnik);
glino, das maso;
hiške;
terapevtske knjige;
tehniko reka življenja,….

Vse te tehnike terapevtu omogočajo, da preko igre pride do tega, kaj se z otrokom v notranjosti dogaja, kaj je njegov notranji čustveni svet in kaj je tisto, o čemer otrok rabi spregovoriti. Otrok namreč na tak način projicira svoja občutja, mišljenje in čutenja na igrače, lutke, figure, na risalni list…. In potem preko varnega, sočutnega odnosa, ki ga vzpostavi s terapevtom, prihaja v stik s sabo, s svojimi doživljanji, svojimi čutenji, jih na primeren način izrazi, ubesedi, umesti, s tem pa se njegova notranja stiska manjša. Vzporedno s tem pa tudi gradi samozaupanje, večji občutek vere vase, se sprosti in umiri.

Terapija je namenjena vsem otrokom, ki:

imajo težave pri izražanju čutenj (jeze, strahu, sramu, žalosti,….);
doživljajo občutke krivde;
se v svoji koži ne počutijo ok;
jih je strah, doživljajo nočne more;
imajo vedenjske težave (so agresivni – grizejo sorojence, sovrstnike, jezikajo, izzivajo, brcajo, tepejo, razbijajo, se mečejo po tleh, se neprimerno vedejo, ne ubogajo,…);
se ne počutijo dobro (so žalostni, pasivni,…);
imajo psihosomatske težave (bolečine v trebuščku, glavoboli, močijo posteljo, ne morejo spati);
so večkrat v konfliktu z drugimi otroci oz. se v njihovi družbi ne znajdejo
so osamljeni, zaprti vase;
imajo težave v šoli – učne težave, negativen uspeh;
trpijo zaradi razveze staršev, razpada družine;
so doživeli travmo;